Prečekiral Marjan

Prihod v Portugalsko po utrujajoči vožnji z vlakom, avtobusom in dvema letaloma je bil vse prej kot poživljajoč. K sreči je šlo vse kot po maslu in tudi rent a car internetna rezervacija se je izkazala za dobro potezo. Veliko ceneje pa še boljši avto od rezerviranega so nama dali. Potem pa v center, kjer naju je čakala nič kaj prijetna soba v hostlu, ki povrhu vsega sploh ni bil poceni. Glede na kasnejše izkušnje je predhodna internetna rezervacija hostlov slaba odločitev, saj so ti najdražji, ponudba pa zelo slaba. Prenočišča sva kasneje tekom popotovanja iskala na lastno pest, ponudnikov je bilo veliko, cene pa zelo ugodne.

Lisbona

SLIKICE 

Glavno mesto Portugalske s svojim valovitim terenom in labirintom malih uličic kaže zanimivo podobo. Glavni trgi in ulice so lepo urejeni in prijetni za ogled, žal pa polni beračev in klošarjev. Ne bodite presenečeni, če vam bo kdo sredi belega dne na trgu Praca do Comercio želel prodati drogo. Ob večernih urah center zamre, zabava pa se prične vzdolž obalne ulice Avenida Vinte e Quatro de Julho. Tako sva tudi midva pristala v diskoteki, kjer sva po višini kar izstopala med »miniaturnimi« Portugalci. Prav tako imajo svoji višini primerne doze piva, moška populacija je »cuzala« pivo iz 2dcl kozarčkov, povečini oblečena v suknjič in kavbojke. Če želite dobiti vtis življenja v Lisboni, se morate sprehoditi po stranskih uličicah, ki so obdane z ozkimi in dekoriranimi stavbami. Značilne za Portugalsko so ploščice na zunanjih fasadah, v modri barvi, največkrat z motivi ladjevja, torej osvajalskih pohodov Portugalcev. Največji trg Praca do Comercio je poln turistov, prav tako tudi sklop ulic, ki vodijo mimo dveh manjših trgov do Avenide da Liberdate oz. Praca Marques de Pombal.

Po ogledu Lisbone sva se odpeljala do Sintre, kjer si lahko ogledate staro mestno jedro, ostanke gradu Castelo dos Mouros, park in v sklopu tega palačo Palacio da Pena, zgrajena na ostankih samostana iz 15. stoletja. Priporočljivo je, da pridete dovolj zgodaj, v nasprotnem primeru lahko padate v kolono turistov. Parkiranje v bližini pa je takrat praktično nemogoče. Sicer ne veva ali sva midva čudna, ker se redno zbujava ob 7. uri zjutraj ali so Portugalci velike lenobe, ker sva bila povsod vedno prva. Po najinem ogledu pa so »navalile« trume ljudi oz. turistov. V glavnem ugotovila sva, da je pametneje nujne opravke kot je npr. nakup hrane, opraviti zvečer, saj Portugalci pričnejo funkcionirati zelo pozno dopoldne.

SLIKICE 

Kratek obisk Mafre nama je nudil ogled Palacio de Mafra. Nudili so nama tudi zelo dobro podeželsko kosilo s predjedjo, ki jo v vsakem primeru plačaš (Portugalska pač zaračuna vse kar dobiš na mizo. Hočeš ali nočeš), če jo poješ ali ne. Istega dne naju je pot vodila skozi Peniche, to je majhno ribiško mesto, do Fatime romarskega središča. Na poti sva občudovala trume romarjev, ki so pešačili kilometre do izbranega cilja. Midva žal nisva bila v stanju, da bi se lahko lotila takih pohodov.

Mimo mesta Coimbra, nasproti Aveiru se je vredno ustaviti v Bucacu, neke vrste botaničnem gozdu. Posest so pred stoletji poseljevali menihi, ki so v gozdu nasadili nekaj sto različnih (tudi eksotičnih) rastlinskih vrst s spremljajočimi arhitekturnimi dosežki. Osrednja palača, ki je sedaj hotel, za borih 200 evrov na noč ponuja prenočišče v bajnem mističnem okolju. Vsekakor vredno ogleda oz. razgleda pa je tudi razgledna točka Cruz Alta.

Pot naju je nadalje vodila v Aveiro, portugalske Benetke. Mesto je zgrajeno na sistemih kanalov, imajo pa tudi svoje različice »gondol«. Še isti dan sva zmogla do Porta, ki ima, v nasprotju z Lisbono, poseben čar. Žal se nisva utegnila v mestu zadržati več kot eno popoldne in jutro, saj je mrzel veter pošteno zagrenil najin ogled, Portugalci pa nimajo pojma kaj pomeni »hot chocolate«. Naslednje jutro sva se ustavila še pri nogometnem stadionu, nato pa pot pod noge in naprej po dolini Porta. Dolini žlahtnega portugalskega vina, ki ne bi bil kar je, če se ne bi v vse skupaj vmešali nihče drug kot Angleži. Na hribčku s kapelco, pod nama pa morje vinogradov, sva si privoščila najin že skoraj »tradicionalen zajtrk«: jogurt in rogljičke ala Lidl (kot že rečeno... zjutraj ni s Portugalci nič!).

SLIKICE 

Na poti v gorski predel Portugalske in zaščiten nacionalni park Serra de Esstrela, sva se ustavila še v Guardi, zgodovinsko obrambnem mestu, po omenjeni funkciji pa je mesto tudi dobilo ime. Če ne bi Marjanova radovednost spet imela prste vmes, najbrž nikoli ne bi opazovala vetrnice od vznožja le-te. Po nekaj desetih klikih fotoaparata, sva nadaljevala pot do Serre de Esstrela, gorovja (pri nas bi rekli kar malo višjemu hribovju) katerega najvišji vrh meri – s pomočjo nekajmetrskega stolpa – celih 2000 m. Verjamete ali ne; videla sva sveže zapadli sneg, bilo je zgolj 5 stopinj C, vendar vredno ogleda.

SLIKICE 

Naslednji dan se odpeljeva do Marvaa, visoko ležeče vasi z obrambnim gradom, kjer nama razgled ponuja širine Španije. Najboljši del najinega popotovanja je bilo najbrž podeželsko vandranje. Brez turistične oskrunitve in zaradi razmeroma slabe dostopnosti, le-tako lahko vidiš življenjski utrip Portugalcev; zaznamovan s preteklostjo, ujet v sedanjosti in nepripravljen na prihodnost.

Ker sva bila že naveličana nizkih temperatur (in ker je bilo potrebno malce nabrati tudi barve), sva odvandrala v Faro. Faro je obalno mesto, na jugu Portugalske. Kljub poplavi turistov, se ne zdi, da ima kaj ponuditi. Čeprav je lahko sprehod po mestnih uličicah tudi kar prijeten. V mestu so me navdušila pomarančeva drevesa in Marjan je seveda kot zgleden moški, na mojo željo, nekako moral priti vsaj do enega sadeža tega drevesa. Žal je bila sezona obiranja že mimo, sadeži pa bolj gnili kot sveži, ampak vseeno; važen je trud, ki ga vložimo za svojega dragega .

Kasneje se odločiva, da odrineva v Lagos. Vmes se ustaviva še na plaži in prvič okusiva aromo Atlantika. Bilo je sončno, peščeno, nabrala sva nekaj školjk za spomin in odrinila naprej. Postanek sva naredila na plaži, ujeti med klifi. Bila sva očarana, čeprav takrat še nisva vedela, da naju čakajo še lepše. Lagos naju je prepričal s svojo simpatičnostjo, soba z balkončkom, usmerjenim na glavno ulico, pa popestrila večer in jutranji zajtrk.

SLIKICE 

Restavracije so na Portugalskem žal kar precej drage, zato sva se jih po neprijetni izkušnji v Faru, raje izogibala. Sledil je zadnji dan pred povratkom v Lisbono in letom v London, nato pa v Zagreb. Zjutraj sva si najprej ogledala najbolj zahodno točko kontinentalne Evrope, rt Cabo de Sao Vincente, nato pa leno poležavala na plaži, imenovani Beliche. Fantastična peščena zadevca, obdana s 60-metrskimi klifi, v objemu Atlantika. Tako nama ni preostalo drugega kot da se vrževa v morje in se pustiva »bičati« valovom Atlantika. Prekrasno poležavanje na soncu je žal pustilo žgoče posledice na koži, tako da je bil večer v znamenju jamranja in takšnih ter drugačnih kremc.

Dan potem sva nekako še zmogla nazaj do Lisbone, kjer sva naredila še popoldanski obhod, vrnila zaprašeno in kompletno umazano Corso ter poletela proti Londonu. Na Lutonskem letališču sva prenočila in še v dopoldanskem času prispela v Zagreb. Uspešno sva prešvercala litre vina, ki sva jih skrivala v kovčku. Bila sva prikrajšana le za kremo za sončenje, ki so nama jo nihče drug kot Angleži zaplenili, ker je presegala magično mejo 100 mililitrov.

Za ogled Zagreba žal nisva imela dovolj moči, raje sva kar takoj skočila na vlak za Ljubljano, kjer sva si privoščila pošteno kosilo. Oba sva se strinjala, da tako dobre hrane nisva že dolgo okusila. Nazdravila sva srečnemu zaključku popotovanja in se zopet prepustila rutinskemu vsakdanu obveznosti in problemov.

Po zaključku popotovanja sva vrnila izposojeni avto z točno 1993 km več na števcu (dobila sva novo Opel Corso s prevoženimi 2650 km, 10 dni kasneje jih je števec kazal 4643) in debelo plastjo umazanije. K sreči nama niso zaračunali čiščenja .

Še nekaj zanimivih opažanj na poti:

• -         Portugalci so zelo majhni ljudje;
• -         Pivo pijejo v 2 dcl kozarčkih;
• -         Dilema prijave tatu policiji: V primeru da vas kakšen portugalc oropa, boste zelo težko opisali storilca. "Bil je majhen, oblečen v kavbojke, jakno, imel črne lase..." Hmmm... vsi Portugalci ustrezajo temu opisu;
• -         Entrado, torej predjed, ti zaračunajo v vsakem primeru;
• -         V primeru padavin se vreme hitro menja; dež=megla=sonce;
• -         V supermarketih NE prodajajo dežnikov (ko dežuje se pač vsi poskrijejo... tako dežnik ni potreben). Zanimivost: samo črnci imajo s sabo dežnike;
• -         Jogos=nogometna žoga;
• -         Vozijo počasi, ne trobijo in so zelo umirjeni;
• -         Moški in ženske niso privlačnega videza;
• -         Nacionalne IP ceste v notranjosti so take kot slovenske avtoceste, z razliko, da so brezplačne;
• -         Na podeželju so prenočišča cenejša, pri hrani pa se držijo monopolnega postavljanj cen (povsod iste cene, samo na podeželju je raven malenkost nižja);
• -         Vsi, ki se nameravate poslužiti usluge rent a car na Portugalskem, ne pozabite s seboj vzeti cd-jev, njihove radijske postaje so zelo slabe;
• -         Na regionalnih cestah je veliko tovoranjakov, ki se izogibajo plačilu cestnin;

Po tem ko sem zopet dobil na gmail nek video slovenskega degena (po imenu Damjan Murko), sem se res vprašal, da morda Slovenci res ne dajemo takega slabega vtisa o svoji glasbi. Konec koncev imamo kar nekaj kvalitetnih izvajalcev različne glasbe (rock, pop, narodna itd.) vedno več pa tudi t.i. "crapy muzike" ; skratka muzike, ki ti gre na bruhanje! Ker mi ta fenomen še zdaleč ni všeč v slovenskem prostoru in sporoča napačne predstave tujcem o Sloveniji (in slovenski muziki) sem se odločil narediti analizo "crapy muzike" na slovenskem trgu! V analizo sem zajel 45 imen za katere sam menim, da definitivno ne sodijo v nobeno kategorijo "normalne" glasbe! Jaz osebno jih dajem v kategorijo: "Nič ne znam, sem neumen in delam muziko", za nekatere mogoče še kategorija: "nekateri mi za to moje sranje fejst plačajo".

Analiza: Kljub dejstvu da devetih pač nisem uspel sortirati, lahko s statistično značilnimi rezultati rečemo, da najslabši glas o Sloveniji širi regija 2. Dokaz je glasba, ki jo poslušajo . Čas bi bil, da se opravi korenita reforma na področju osnovnošolskega izobraževanja... sicer bodo stvari ušle izpod nadzora! Ne odlašajte... za uspeh je potrebna intenzivna rehabilitacija!

* To so tudi edine prave slovenske regije! po mojem mnenju seveda

6PackČukur

Alfi Nipič

Alma Brdžanovič

Anika Horvat

Anita Kralj

Anja Ropotar

Anžej Dežan

Atlanix Duo

Atomik Harmonik

Brendi

Brigita Šuler

Damjan Murko

Dani Gregorc

Dejan Vivod

Domen Kumer

Edvin Flisar

Fredi Miler

Frenk Nova

Helena Blagne

Irena Cebe

Jasmina Buč

Jasmina Cafnik

Karmen Stavec

Katja Lesjak - Skuter

Klavdija Škrjanec

Maja Blagdan

Manca Špik

Marjan Zgonc

Mateja Jan

Milan Pečovnik-Pidži

Miran Rudan

Mlade Frajle

Natalija Kolšek

Natalija Verboten

Nina Osenar

Nuška Drašček

Peter Januš

Platin

Rebeka Dremelj

Renata Mohorič

Rok Kosmač

Samanta Muhič

Sanja Grohar

Sanja Sovec

Saša Lendero

Sebastian

Simona Weiss

Skuter

Slavko Ivančič

Tomaž Domicelj

Vesele Štajerke

Xenia Jus

YO-ZO (Joco in Zoki)

Žana

Mesto zabave, priložnosti in neskončnega raziskovanja

V kolikor greste v London, naj vam bo v opombo, da vikend varianta skoraj ne pride v poštev. V poštev pride ene par vikend variant!  Toliko znamenitosti na enem mestu najdemo le redkokje. Bolj “temna stran” Londona pa je, da je izredno drag; vse od muzejev, javnega prevoza, prenočišča pa do hrane.

Kar se javnega prevoza tiče, vozit se v rdečih double-deckerjih je nekaj najboljšega! Še posebno zgoraj in čisto spredaj... pa slavni črni taksiji (ki so BTW izjemno dragi); Sistem podzemne deluje in je priporočljiva varianta prevoza (če nimate pomislekov glede teroristov z nahrbtniki -> velja tudi za buse);

Muzeji: British museum – med drugih razstavljajo stvari, ki so jih Angleži nakradli po svetu; National Gallery – zbirka slik (Monet, Van Gogh); Tate Modern – moderna umetnost; Natural History Museum; Science Museum (must see za vse vedoželjne);

Če vas zanima London s ptičje perspektive se lahko zapeljete z London Eye (drugače pa nič posebnega... bolj za penzionerje!);

Prav tako ni obvezen ogled Buckinghamske palače (kraljičina rezidenca) in menjave straže "near by". Veliko bolj zanimivi so kraljevi vrtovi (Hyde Park – kjer se v poletnih mesecih “izvaja” svoboda govora, Kensington garden itd.), slavni London Bridge, parlament (voden ogled je bil za spremembo izjemno zanimiv) in večerni Trafalgar Square.

Prav tako izjemno znani Tower of London kjer se bohotijo kraljeve dragocenosti (krone s tisočimi dragulji), St. Paul’s Cathedral in cerkev Westminster Abbey -> zanimive zadeve, če imate še kaj časa.

V večernih urah ne zamudite številnih predstav, ki so sicer zelo drage, vendar vredne ogleda; med drugim Phantom of the Opera (ODLIČNO), The Mousetrap (KLASIKA), Chicago (musical Cats so prenehali izvajati leta 2002 po 21 letih) itd.

Če imate preveč denarja, ga je najlepše zapravljati v Londonu, kjer dobite vse kar si vaše srce poželi (tisti s tanjšimi denarnicami pa si lahko le napasejo oči); obiščite Harrods!

Must see (če gre za kaj več kot vikend varianto): Vsako soboto na Notting Hillu zaživi “bolšjak”, letno pa je to tudi prizorišče tridnevnega festivala; Ne pozabite obiskati Greenwicha (prvi poldnevnik), se sprehoditi po Milenijskem mostu, zaviti na lokalno tržnico, občudovati poslovni center Londona z nebotičniki (Canary Wharf ) itd.

Kje kaj dogaja? Soho, območje z neštetimi lokali, pubi in gledališči; ob večerih se tam tare mladih ljudi, napol golih Angležinj sredi zimskega januarja, redno pa boste naleteli tudi na večerne odprave v stilu pustnih maskot;

Kje jesti? Spet Soho! Imate radi kitajsko hrano? China Town 
 

Torej... Če bi kdaj RADI rekli kakšno pikro čez "Otočane" PA ŠE NISTE BILI na "Otoku" potem je čas da spakirate nahrbtnik... London boste vzljubili ali pa zasovražili!

Na Dunaju sem bil že približno 5x, turistično pa je to zame šele drugič! Po koncertu J.Straussa v Ljubljani je bilo spet lepo obiskati našo nekdanjo prestolnico... Na vsakem koraku se oglašajo spomini, ki so jih tukaj pustili naši rojaki. Časi, ko je tukaj pesnil France Prešeren, ustvarjal arhitekt Jože Plečnik niso tako daleč nazaj in na momente se mi je zdelo kot da so ti časi še vedno prisotni. Tudi danes Dunaj privablja mnoge Slovence s področja glasbe, slikarstva, arhitekture in drugih umetnosti. In to ponavadi tiste, ki svojega prostora pod soncem ne najdejo v Sloveniji. Zakaj? Le Slovenci ne znamo ceniti svojih ljudi... Tako pa gledamo Na Dunaju spomenike in obeležja mnogim Slovencem, ki jih v Sloveniji še poznamo ne! Plečnik je zagotovo eden izmet tistih, ki ga Čehi in Avstrijci cenijo bolj kot pa ga cenimo mi!

Z Moniko sva si najprej ogledala carsko rezidenco Schönbrunn. Sprehodila sva se po čudovitem parku in si ogledala arhitekturo in življenje Habsburžanov. Po ogledu rezidence sva se zapeljala do središča mesta, kjer sva se zapeljala z avtobusom po znamenitem Ringu, ob katerem stojijo najlepše zgradbe 19. stoletja: opera, parlament, Hofburg s cerkvijo sv.Avguština in Špansko jahalno šolo, Štefanova katedrala, Plečnikova in Fabianijeva mojstrovina, Burgthearter, nova mestna hiša... Po končanem krožnem ogledu sva se spravila po nakupih v centru! Vmes je bilo potrebno poskusiti vse možne dunajske specialitete: čokoladni "Brezel", Dunajski "punč", Sahar torto v Hotelu Sahar ("originalna" sahar torta; sahar torta iz kraljeve slaščičarne pa se imenuje "pristna" sahar torta) in seveda VIENNER SCHNITZEL za kosilo... mmmm... in tako dobrega dunajskega šnicla nisem še nikoli jedu! Zdej mi je jasno zakaj stane 18€+! Obiskala sva tudi tipično dunajsko kavarno (Dunaj naj bi imel več kot 20 različnih načinov priprave kave), kjer sva si zaželela kavo "Marije Terezije", ki pa jo kot kaže ravno v tisti kavarni niso ponujali  Tko da nama je spet nekaj ostalo za naslednji ogled

Ustavila sva se tudi pri živopisni hiši arhitekta Hundertwaserja. Zanimivost: večino hiše je narejeno v lastnem stilu, z izjemo majhnega koščka, za katerega avtor pravi, da je kot rastlina plezalka (jst bi reku raje kot virus), ki skuša osvoji še neosvojeno. Če ne razumete si poglejte sliko. PS: pa vsaka barva na stavbi predstavlja ločeno stanovanje!